četrtek, 28. februar 2013

Pol leta kasneje

Evo mene spet nazaj. Dosegel v pol leta točno to, kar sem si zadal in vesel da mi je uspelo. U glavnem na kozlanje mi gre, ko prebiram politične vesti iz naše uboge Slovenije. Partizani tja, komunisti sem, liberalci gor in ostali dol. Človek ne more verjeti, da narod kot smo slovenci lahko dela s sosedom tako, kot to delamo mi. Saj nas u bistvu nihče ne more razumet. V vsej naši zgodovini so nas vsi narodi okoli nas nekako hoteli izbrisati. Uničiti našo kulturo, pobiti intelekt, zatreti svobodomiselnost in preprostost slovenskega človeka. Nikomur ni dokončno uspelo. Ampak danes, 22 let po osamosvojitvi, največjem dosežku enega najmanjših narodov v evropi se bomo pa med sabo pobili. Ma bejžte nekam no. Slabše kot najbolj pokvarjeni kriminalci. Sram naj vas bo. A ni nihče ponosen, da imamo svoj jezik, ki je mimogrede unikaten, imamo dvojino, ki je nihče sploh ne razume. Edini narod na svetu, ki lahko reče: "Midva se imava rada." Imamo deželico, ki ima vse. Reke, gore, jezera, gozdove, travnike in še bi lahko našteval. No razen puščave, ampak ta se je naselila v glave ljudi. Boli me srce, ko poslušam ljudi okoli sebe, ki se prepirajo zaradi nevrednih stvari. Sosed ne zna več pomagati sosedu. Ko nekdo potrebuje pomoč, se večina obrne stran. Grozno in žalostno. Če bi se zavedali, da so naši predniki bili ponosni na ta kos zemljice, da so bili ponosni na svoj način življenja, da so se borili za to kar imamo danes in da so držali skupaj, ko jim je bilo najhuje, da so se uprli, ko so jih najbolj zatirali in da so pozabili na stare zamere, da so preživeli stoletaj zatiranja. In naša generacija to misli uničiti v naslednjih desetih letih. Res spoštovanja vredno. Najbolje za Slovenijo bi bilo, da kar celotno ozemlje spremenimo v narodni park, se vsi izselimo in vsaj nekaj dobrega naredimo za naravo. Druge rešitve jaz ne vidim, sploh pa ne pri narodu, ki mu je uspelo nemogoče, vendar je že naslednji dan vse zajebal. To je kot dobitnik glavnega loto zadetka, ki v enem tednu zapravi ves dobitek za bedarije. Kaj bodo našim tajkunčkom vsi miljoni, ki so jih pokradli, ko pa se bo njihov vnuk ubil na zjebani avtocesti, namesto, da bi bila na sveže asfaltirana. Kaj mu pomaga vila v primorju, ko pa bo njegov sin prišel bebec iz našega šolskega sistema. Nihče  tej Sloveniji ne vidi dlje, kot pa 4 leta mandata v parlamentu. Dragi moji vsi ste kratkovidni. Če hočeš postati nesmrten, te morajo spoštovati tudi vnuki in pravnuki. Tega pa je v Sloveniji zelo malo.

Upam in si resnično želim, da bi končno spregledali. Lahko smo ponosni, pa vendar skromni.
Vse naj naj moja ljuba SLOVENIJA!!!

Moja dežela

Slikce